Kulturno umetniško društvo Pijava Gorica je potrdilo, da so odlični organizatorji dogodkov, kakršen je tradicionalni Kostanjčkov piknik. A bolj kot zabava, ki spremlja takšne dogodke, me je kot kandidata za župana Občine Škofljica zanimala tema, o kateri sem sam razmišljal že več dni, nanjo pa me je opozoril tudi občan iz Pijave Gorice (ne bom ga imenoval, ker gre za zaupanje med kandidatom in državljanom). Občina Škofljica je namreč pred nekaj tedni, se pravi tik pred lokalnimi volitvami (kako priročno), v nekaj večjih krajih po občini, kakršen je Pijava Gorica, namestila sistem izposoje e-koles Bicikel. Župan je rezal trakove, slike so objavljali na družbenih omrežjih, novice so si sledile na spletnih straneh občine, a ko je zastor padel, so kolesa ostala. Osamljena. Dobesedno. Vsaj v Pijavi Gorici, o čemer priča tudi fotografija e-koles, ki sem jo posnel.

Osamljena e-kolesa

Župan je rezal trakove, slike so objavljali na družbenih omrežjih, novice so si sledile na spletnih straneh občine, a ko je zastor padel, so kolesa ostala. Osamljena. Dobesedno.

Osamljna kolesa

V čem je štos, zakaj ljudje v Pijavi Gorici, pa tudi drugje, ne uporabljajo »županovih« koles? Da bi dobili odgovor, ni bilo treba organizirati tombole, kakršno smo spremljali na Kostanjčkovem pikniku, ampak je bilo dovolj prisluhniti domačinu, ki nam je pojasnil: »Kaj bomo s kolesi na Pijavi Gorici, če se z njimi ni mogoče nikamor peljati?« Ko se človek ozre levo, desno, navzgor in navzdol ob Skednju, kjer je potekal piknik, nedaleč stran pa so bila parkirana osamljena e-kolesa, ugotovi, da varne poti za kolesarjenje ni. So pa druge poti. Glavna cesta od Ljubljane do Kočevja, ki preči Lavrico, Škofljico in Pijavo Gorico, s svojo širino in hitrostjo, ki jo dosegajo avtomobili, zareže globoko v kraje Občine Škofljica in v središče bivanjskega standarda več tisoč ljudi.

»Kaj bomo s kolesi na Pijavi Gorici, če se z njimi ni mogoče nikamor peljati?«

Državna cesta od Lavrice proti Kočevju je prenevarna. Hitrosti avtomobilov od Škofljice dalje so preprosto previsoke, zato vsaj jaz, ko se vozim po občini vse do Vrha nad Želimljami, uporabljam vzporedne ceste, makadamske poti in steze. Občutek na kolesu je na teh poteh preprosto boljši. Zato sem v soboto priredil preizkus poti, ko sem se z Lavrice odpravil proti Pijavi Gorici na piknik, kjer smo se nekateri člani liste Nova pot – neodvisna lista dogovorili za srečanje. Nekakšen »teambuilding«. Za potrebe predvolilne kampanje sem sklenil preizkusiti, kako je videti najhitrejša in najvarnejša kolesarska pot do Pijave Gorice, ter to opisati v predvolilnem blogu.

Od Lavrice do Pijave Gorice v iskanju kolesarskih stez

Na Lavrici je treba najprej prečkati Dolenjsko cesto, kjer seveda ni kolesarske steze, nato še železniško progo, kjer prehod ni zavarovan; namesto tega, ko prihrumi vlak, vlakovodja predirljivo piska, da lahko zapelješ na varnejše območje Nebčeve ceste, ki poteka ob »štreki« vse do Žagarske ceste. Tu je treba ostro zaviti desno, nato pa za Avtocentrom Žgajnar zaviti ostro levo v obrtno cono. Tu se kolesarju odpre svet, saj lahko po mili volji uporablja kolesarsko stezo. Dobesedno. Kajti v vseh teh mesecih, odkar vozim e-kolo, na kolesarski stezi v obrtni coni Občine Škofljica nisem srečal niti enega kolesarja. Nobenega. Niente.

Prešerna volja kolesarja po vožnji v obrtni coni hitro mine, ko zapelje na Malnarjevo cesto, ki praktično brez zavijanja vodi do Iga. To pomeni, da na tem delu vozila vozijo hitro, primerno takšni ravnini, kolesar pa mora na poti do Pijave Gorice po tretjini poti zaviti levo na cesto za Gumnišče ali na staro kočevsko cesto. Tu kolesar znova lažje zadiha, saj je vožnja po njej prepovedana za avtomobile, a glede na njeno stanje bi se je vozniki zagotovo izogibali, četudi bi bila vožnja dovoljena.

A za kolesarje je tudi takšna pot dobra, ker na dveh kolesih lažje krmariš med luknjami kot s štirikolesniki. Ob koncu ceste v Gumnišče se pred Petrolom zavije na makadamsko cesto Na Gmajno, kjer se tik ob robu Krajinskega parka Ljubljansko barje, ob lepem pogledu na Barje, Krim in Mokrc, po kolovozni poti dvigneš do Želimeljske ceste. Na tej točki se kolesarski poskus vožnje od Lavrice do Pijave Gorice konča, saj sem po krajšem vzponu že slišal glasbo in glasove ob veselem druženju na kostanjevem pikniku. Na uri je kazalo 6,8 kilometra in okoli 15 minut vožnje. Z avtomobilom za to razdaljo, če voziš po predpisih, porabiš od 5 do 10 minut.

Občina nelogičnosti

Kaj je pokazal poskus? Prvič, kolesar lahko uporabi kolo na omenjeni poti, a mora biti res iznajdljiv in predvsem previden, ker na slabih 7 kilometrih večkrat naletiš na potencialno nevarne odseke. Drugič, kolesarske steze na tej relaciji so na območjih, kjer niso potrebne (obrtna cona), in jih ni tam, kjer bi jih najbolj potrebovali. Torej še ena nelogičnost načrtovanja Občine Škofljica. In tretjič, e-kolesa v Pijavi Gorici so lepa popestritev, a kaj več od tega ne predstavljajo, ker jih ljudje ne morejo varno uporabljati.

Drugič, kolesarske steze na tej relaciji so na območjih, kjer niso potrebne (obrtna cona), in jih ni tam, kjer bi jih najbolj potrebovali. Torej še ena nelogičnost načrtovanja Občine Škofljica.

Se je pa po prijetnem druženju z občani Pijave Gorice izkazalo, da jih že desetletja mučijo ena in ista vprašanja: ceste in njihova prevoznost, nepopolna kanalizacija ter samovolja občine pri ravnanju s kulturno dediščino kraja. O kolesih pa se raje nismo pogovarjali.

Za Bulevar Občine Škofljica

Posebna zahvala gre Ani Bolha Petrič iz Gostilne Čot, ki kandidira na listi Nova pot – neodvisna lista, njenemu sokrajanu Milanu Knezu ter kandidatoma Jani Vavtar König iz Škofljice in Domnu Škerjancu iz Klade. Vsi štirje so odlična okrepitev liste, saj ima Ana bogate izkušnje s področja podjetništva, Milan s področja družbenih, predvsem pa športnih dejavnosti, Jana je najprej pravnica in nato super mama petih otrok, Domen pa je kot samostojni podjetnik in oče številčne družine steber prihodnosti kraja Klada. Vsak od njih si nedvomno zasluži izvolitev v občinski svet.

Sam pa imam vizijo umiritve prometa na relaciji od Lavrice do Pijave Gorice na način, da bi večino obstoječe ceste spremenili v Bulevar Občine Škofljica. Državno cesto, ki jo najbolj potrebujejo za tranzit do Kočevja pa premakniti na obrobja naselij. S tem bi kraji zadihali, ljudje pa pridobili dodatna urbana območja za različne dejavnosti. Da, tudi kolesarske poti. Ki bi bile logične. Torej, kar lahko obljubim kot kandidat za župana – da bo v prihodnjem mandatu bistveno več logike, razuma in preudarnosti v uporabi pri upravljanju Občine Škofljica.

Imam vizijo umiritve prometa na relaciji od Lavrice do Pijave Gorice na način, da bi večino obstoječe ceste spremenili v Bulevar Občine Škofljica.

#NaPotiSPotičem #NovaPot #ObčanomVračamoObčino #ZoranPotić