Naša naloga zato še ni končana. V listi Nova pot – neodvisna lista se odločno zavzemamo, da OŠ Lavrica pridobi status samostojnega javnega zavoda. Razlogi so tehtni: tako velika šola potrebuje avtonomno vodstvo, večjo operativno prožnost in pogoje, ki bodo prilagojeni izključno potrebam otrok, staršev in zaposlenih na Lavrici.

Kmalu po preselitvi v naselje Ob potoku konec leta 2009 smo krajani Lavrice začeli vse glasneje spraševati občinsko vodstvo: kje je nova šola, ki je bila obljubljena?

Leta so tekla, otroci so rasli, demografske napovedi pa so postajale neizprosne. Število prebivalcev je zaradi priseljevanja mladih družin skokovito naraščalo in jasno je bilo, da stara šola takšnega navala ne bo zdržala. Vodstvo občine je iskalo zasilne izhode – od dvoizmenskega pouka do postavitve kontejnerskih učilnic na notranjem šolskem igrišču. Ključnega problema pa s tem niso rešili.

Med starši sta negotovost in stisko hitro zamenjali jeza in odločnost. Sami smo odraščali v urejenih šolskih prostorih (moje izkušnje iz Novega mesta in Postojne so bile pozitivne) in nismo mogli pristati na to, da naši otroci obiskujejo šolo v kontejnerjih. Ker se Občina Škofljica ni zganila z mrtve točke, smo vzeli stvari v svoje roke.

Povezali smo se, organizirali civilno pobudo in protest. Ob cesti na Lavrici smo izobesili velik opozorilni plakat ter s transparenti v rokah napolnili sejo občinskega sveta. Te transparente hranim še danes – kot dokaz, da se je bilo za prihodnost naših otrok vredno izpostaviti.

Danes nova šola stoji. Je ponos celotnega kraja, a hkrati dokaz kratkovidnega načrtovanja: kmalu po odprtju je postala pretesna in se prelevila v največjo podružnično osnovno šolo v Sloveniji.

Naša naloga zato še ni končana. V listi Nova pot – neodvisna lista se odločno zavzemamo, da OŠ Lavrica pridobi status samostojnega javnega zavoda. Razlogi so tehtni: tako velika šola potrebuje avtonomno vodstvo, večjo operativno prožnost in pogoje, ki bodo prilagojeni izključno potrebam otrok, staršev in zaposlenih na Lavrici.